Osebna izkušnja študenta strojništva, Jakoba Urbančiča

Študijska praksa v tujini je odlična izkušnja in neponovljivo doživetje.

Študent strojništva na ICES Jakob Urbančič je na Malti opravil 11 tednov praktičnega usposabljanja ob subvenciji Erasmus+. Študijsko mobilnost za namen praktičnega usposabljanja je opravil v podjetju Actavis Ltd, kjer je pridobil koristne delovne izkušnje in veliko novih poznanstev. Nad izkušnjo je navdušen.

O programu Erasmus sem slišal že toliko lepih stvari, da sem si ob prejemu sporočila šole takoj rekel: »To moram poskusiti!« (Kdo pa si ne bi želel podaljšati poletja za 2 meseca?) Kdaj pa? Nič več mi ni bilo žal, da sem zaposlen (le) za določen čas! Takoj sem preveril vreme – Malta: zrak 25, morje 24 °C. O ja, to je to, vendar – gre za prakso in ne za študij s subvencijo Erasmus ... Čisto noro! OK, jutri moram v referat, v službi se bom pa že nekaj zmenil. V referatu sem Klemena kar neposredno vprašal, kakšna je realna možnost, da oktobra pristanem na Malti. Malo se je nasmehnil in dejal, da so možnosti velike.

 

Navezali smo stik z agencijo, preko katere je mobilnost potekala. Delodajalca in bivanje bi si lahko poiskal tudi sam, vedar sem zaradi pomanjkanja časa raje izbral to pot. Enako priporočam tudi drugim, ki se bodo pozneje odločili za Erasmus+ (cena in izvedba sta odlični). Pri agenciji so mi poiskali primerno delovno mesto, nastanitev, organizirali prevoz z/na letališče in seveda so mi bili vseskozi na voljo za različne informacije. Za priznavanje praktičnega dela v enem letniku študija je treba opraviti 400 ur, zato smo se dogovorili, da bo praksa potekala 11 tednov. Uredili smo vse potrebne papirje in 2. 10. 2016 sem odletel z deževno-turobnih 18 na sončno-soparnih 30 stopinj Celzija. Najcenejša pot na Malto je iz Trevisa, kjer nizkocenovnik Ryanair trikrat tedensko organizira let po zelo ugodni ceni. Let traja 2 uri. Luqa je majhno in urejeno letališče, tako da se hitro znajdeš. Na dogovorjenem mestu me je že čakal voznik, kar je res zelo priročno. Avtobusi sicer vozijo z letališča v mesto vsako uro, ampak so v turistični sezoni zelo natrpani. Poleg tega pa te avtobus ne odloži pred vrati apartmaja (mislim, da bi potreboval kar nekaj časa, da bi našel pravi naslov, saj hišnih številk skorajda ne poznajo). Stanovanje je v predelu otoka, imenovanem Qormi. Lokacija mogoče ni ravno najbolj posrečena za študente, saj se v bližni okolici nič ne dogaja. V stanovanju sem sprva živel z dvema cimrama (Poljakinjo in Kazahstanko) in enim nenavadnim Francozom. Z dekletoma smo se zelo dobro ujeli in obdržali stike. V popoldanskih urah smo se iz preventive pred dolgčasom večkrat odpravili raziskovat otok. Med tednom smo si večinoma ogledovali arhitekturo oziroma muzeje. Malta ima zelo bogato kulturno dediščino. Že sam ogled mogočne arhitekture (sama skala) glavnega mesta Valletta te prijetno preseneti. Med vikendi pa smo si privoščili celodnevne izlete (v slogu: »Smisel življenja je ležanje na plaži …«).

   
Malta je bila zaradi svojega ključnega strateškega položaja sredi Sredozemskega morja v vsej svoji zgodovini križišče zelo različnih kultur. Vse do leta 1964 je bila angleška kolonija, kar se pozna še danes. Uradna sta dva jezika, malteščina in angleščina. Angleško govori velika večina, tudi starejši (za to si, takoj ko slišiš pogovor med domačini, zelo hvaležen), tako da s sporazumevanjem ni bilo nobenih težav. Od Angležev so prevzeli tudi nekaj kulinarike ter vožnjo po napačni strani ceste. Angležev je na otoku zares veliko, sploh v turistični sezoni, kar nekaj pa je tudi upokojencev, ki se preselijo na Malto. Hrana je tukaj predvsem italijansko-angleška, ampak žal večinoma zelo nekakovostna in neokusna. Seveda se občuti, da nimajo samozadostnega poljedelstva in je treba skoraj vso hrano uvoziti. Njihova specialiteta je zajčja obara, v jutranjem času pa se ne moreš izogniti pogledu na vsaj enega Angleža, ki na terasi lokala čisto prevzet baše stari dobri full english breakfast.